na ležalniku

12/12/2016

Bila je sreda, če se ne motim. Rosilo je. Dobil sem klic in čez dobre pol ure sem že sedel v skoraj premajhnem avtu za oba. Šla sva po stol!


JAZ IN STOLI

Kdor me pozna, pozna tudi mojo obsesijo s stoli. Vse bi imel. V mislih si že slikam ogromno jedilno mizo, sredi jedilnice, ki jo obdajajo stoli različnih oblik in barv. Najbolj so mi všeč taki stoli, ki so pri nekemu lastniku že zaključili življenje in jih oddajajo naprej. Z veseljem jih sprejmem. Malo morajo počakati, potem pa se kar hitro znajdejo v novi sobi - lepi, urejeni in negovani. Tako začnejo živeti na novo.



O REXOVEM LEŽALNIKU

Ikona se je z nama kmalu peljala domov. Brez pomena je, da bi vam predstavljal Kralja Nika. Ali pa zgodbo o Rexu Kralju, o brezčasnih in večnih kosih.

Na tem otroškem ležalniku naj bi prej dremali jarški otroci, pa so ga nato zavrgli. Še so bile opazne sledi flomastra in volne, zavite okoli ene od ročic. Z velikim veseljem sem se lotil brušenja. In pod napol odluščenim lakom se je skrival les-sijoč kot iz trgovine. Inventurna številka in nalepke so ostale. Popravil sem le en vijak. Tako, da se opazi in ne laže. Potreben je bil le še oljni premaz. In evo ga. Lepotec.


PREBERI TUDI TO

1 komentarji

  1. Ah, ležalnik. Ta je imel v vrtcu le eno slabost. Težo ta veliko količino;)
    Sicer pa popoln.

    OdgovoriIzbriši

Vse pravice so pridržane!. Zagotavlja Blogger.