Real people folk

4/27/2017


Če bi kdaj nastala knjiga Kdo sem in kaj hočem, bi svoje poglavje zagotovo zasedla tudi zgodba o resničnih, pravih ljudeh. Povod za razmislek mi je dalo Aleksandrino darilo. Najbrž sem trenutno še pod velikim vtisom dogodkov, ki se vrstijo okoli mene. Ubistvu se tudi tičejo mene. Vseh se tičejo. Naj bo iztočnica za to debato enostavna: vsi smo na istem. (In zdej bom težko uredil misli, ker so trenutno povsod.)

Mislim, da se je vse zgodilo lani jeseni, ko sem začutil nujno potrebo po tem, da spoznam ljudi, ki bivajo ali se skrivajo za kvadratnimi sličicami instagrama. "Če mi je všeč njihov stil in pogled na svet," sem si mislil, "mi bodo všeč tudi ljudje, ki ga ustvarjajo." Potem sem začel slediti viziji, da bom ljudi preprosto spoznal. Jih povabil na kavo. Stopil v kontakt z njimi. A vse to na preprost, kar se da iskren in, upam, nevsiljiv način. Človeka se pač začuti. Kako hitro sem se tega naučil. In sem vesel, da smo ljudje le ljudje in nismo lutke. In delamo. In smo real. Veliko nas je takih, samo združiti se moramo. Zakaj bi morali biti pred drugimi nekdo, ki nismo.

In še nekaj je. Opravičen je izostanek igranja na odrskih deskah ali pa nerodnost v novih situacijah. Sploh slednje je pač naš karakter, ki je real. Profesionalnost v poslu je nekaj čisto drugega. Ne enačimo tega, prosim. Itak ima pa vsak eno zgodbo za sabo. Eni so se boril, eni se še borijo. Tko pač je in prej, ko si bomo pogledal v oči in se nehal pretvarjat, bolš bo.

Kaj sploh želim? Želim en navaden: "Živjo! Kako si?" ali pa: "Hej, si dobro?" Pa saj smo vsi od tukaj, realno nas je vsega skupaj 10. Hočem, da razširimo miselnost in promoviramo idejo o Real people folku. In ja, to pravim jaz - prvi in tisti, ki znam ustvarjati iluzijo in utopijo. Ampak ni laž. Je mogoče le prirejena resničnost. Zakaj? Zato, ker želim iz dejstva (osebe, projekta, prostora ...) izvleči tisti maksimum, tisti najvišji potencial. In to razumem kot dobro.

Naj bo današnji dan začetek Real stvarstva. In, če smo zdej že lih real, vam moram povedat, da se mi nč ne da; da imam faco praznično zalimano; da je miza bomba in, da sem še vedno v pižami.

Dej, pxxxa, bodmo real.
Rabimo take ljudi.
Ne spustimo nivoja, spustimo raje zidove in predsodke.

PREBERI TUDI TO

0 komentarji

Vse pravice so pridržane!. Zagotavlja Blogger.